Kateri disk je najboljši za vas?

Kateri disk je najboljši za vas?

Trdi diski se v računalništvu pojavljajo že vse od sredine 20. stoletja, a v začetku uporabniki nismo imeli kaj dosti izbire. Z vstopom večje količine medijev na trg se je to spremenilo in dandanes obstaja že kar nekaj načinov shranjevanja podatkov. Danes bomo govorili o različnih pogostejših vrstah trdih diskov, njihovih prednostih ter slabostih in precenili, katera bi bila za vas osebno najbolj primerna.

HDD in SSD

Preden spregovorimo o prednostih in slabostih posameznih vrst diskov si najprej ogledamo osnove, da bo vse skupaj lažje razumljivo. Najbolj osnovno lahko diske razdelimo na HDD (Hard Disk Drive) in SSD (Solid State Drive). Oba sta identična v tem, da nanju lahko shranjujemo podatke, a v notranjosti se ne bi mogla bolj razlikovati.

HDD disk

HDD je kovinska škatla, polna gibljivih mehanskih delov, med katerimi sta najpomembnejša bralna glava in magnetna vrtljiva plošča, na kateri so zapisani podatki. Vsaka plošča je razdeljena na sledi, sledi pa so še naprej razdeljene na sektorje.

Pisanje podatkov na disk poteka tako, da računalnik podatke posreduje krmilniku, ki upravlja z bralno glavo in ta na vrtljivo ploščo zapisuje podatke. Za delovanje se morajo te plošče vseskozi vrteti pri visokih hitrostih (od 3200 do preko 10.000 obratov na minuto) in ker je pri delovanju potrebna velika preciznost in zaščita pred tujki, je disk tudi nepredušno zaprt in kakršen koli poseg lahko povzroči tveganje izgube podatkov in uničenje diska.

SATA SSD disk


SSD-ji so se po drugi strani pričeli pojavljati dosti pozneje in za razliko od klasičnih trdih diskov ne vsebujejo premičnih mehanskih komponent. Namesto tega podatke shranjujejo na flash čipe – podobno kot USB ključek ali računalniški pomnilnik. Dandanes skoraj vsi SSD-ji uporabljajo SATA III obliko povezave.

Vse bolj na trg prihajajo tudi M.2 trdi diski, ki podatke namesto SATA čipovja prenašajo preko specifičnih rež na matični plošči. Ob omembi M.2 večina pomisli na izraz NVMe. A podatkovni tip (SATA ali PCIe) in signalni protokol (AHCI ali NVMe) sta ločeni zadevi. M.2 diski lahko delujejo preko PCIe ali SATA rež. SATA in PCIe reže lahko obe uporabljata AHCI, ampak le PCIe reže lahko uporabljajo NVMe.

M.2 SSD disk

Vedno bolj popularna postaja tudi »razvita« oblika M.2 – SSD diskov, ki lahko podatke teoretično prenašajo s hitrostmi do 15.75GB na sekundo. Sliši se neverjetno in tudi je, saj lahko ti diski zlahka delujejo s hitrostjo 1.5GB/s pa vse do 3.0GB/s (za primerjavo – povprečen SSD lahko podatke bere s hitrostjo okoli 550MB/s, HDD pa le petino tega, okoli 100MB/s).

SSHD disk

Obstaja še kombinirana oblika SSHD (Solid State Hard Drive). Gre za tradicionalen HDD z nekaj vgrajenega SSD prostora, tipično okrog 8GB, ki služi hitrejšem delovanju operacijskega sistema. Ta prostor sicer ni prikazan v operacijskem sistemu in nadzorni čip sam določi, kaj se shranjuje nanj.

Prednost SSHD diskov je, da v praksi združujejo hitrost SSD diskov v operacijskem sistemu in višje kapacitete za shranjevanje podatkov, značilne za HDD diske. A z vedno nižjimi cenami klasičnih SSD diskov SSHD diski počasi izgubljajo na popularnosti.

Prednosti in slabosti

Dovolj o osnovah. Čas je, da preidemo k funkcionalnostim in prednostim ter slabostim vseh vrst.

Cena

Seveda je cena eden najpomembnejših faktorjev pri nakupu. V kolikor se zanimate za nakup SSD diska, so glede na kapaciteto veliko manj učinkoviti od HDD diskov, saj je njihova cena za isto kapaciteto do 5x višja od prostornejšega brata (seveda obstaja razlika tudi glede na vrsto in znamko posameznega diska). Za primerjavo, 1TB HDD se prodaja za nekje 40€, medtem, ko za isti denar lahko prejmete 256GB SSD, ki običajno nosi cenovno postavko od 35€ navzgor.

Hitrost

Obstajati mora nek razlog za višjo ceno in prva kategorija, kjer SSD popolnoma pomete s konkurenco, je nedvomno hitrost. Običajni SATA III SSD lahko pri delu s podatki doseže kar 10x višje hitrosti od konkurenta, kar se zna hitro poznati, saj se že operacijski sistem naloži dosti hitreje (če se vam na HDD disku sistem nalaga 30 sekund, bo to na SSD disku opravljeno v 5 sekundah ali manj). Povprečen SATA SSD lahko podatke bere s hitrostjo okoli 550MB/s, HDD pa le petino tega, okoli 100MB/s. M.2 SSD diski so najhitrejši, saj lahko preko vmesnika prenašajo do 3000MB/s.

Življenjska doba in vzdržljivost

Najbrž ni nobeno presenečenje, da imata obe obliki omejeno življenjsko dobo. Ob splošni uporabi bo SSD zdržal dlje od HDD-ja, seveda pa se lahko v specifičnih primerih to spremeni. SSD-ji so zaradi odsotnosti mehanskih delov bolj odporni in dosti primernejši za prenosno uporabo, zaradi česar so popularni tudi v prenosnih računalnikih, kjer jih nazaj drži le majhna kapaciteta. V primeru uničenja diska oziroma prepisa podatkov pa se tehtnica prevaga na stran HDD-jev, saj je tu podatke običajno možno obnoviti (čeprav zna to biti drago), medtem, ko so na SSD-ju ob izbrisu ali uničenju diska podatki skoraj vedno izgubljeni.

Glasnost

Najverjetneje tu vsak na tiho že predvideva zmagovalca – Ker HDD-ji vsebujejo mehanične dele, ti proizvajajo zvok in tresljaje. Celo najtišji HDD tako proizvaja hrup (hitrejši so navadno glasnejši), ki zna zaradi vibracij ohišja biti še bolj očiten. SSD-ji za razliko od njih ne proizvajajo čisto nič hrupa in delujejo povsem neslišno.

Katerega kupiti?

Tukaj gre za vprašanje, za kaj računalnik uporabljate. Čeprav je SSD v skoraj vseh pogledih boljši od konkurenta, je kljub konstantnemu nižanju cene še vedno dražji in ga je zato najbolje uporabljati kot sistemski disk. Menimo, da še vedno obstaja mesto za obe varianti, saj tako dobimo najboljšo razmerje med ceno in kapaciteto. HDD je superiorna izbira, kar se tiče shranjevanja večjih količin podatkov, kot so slike, filmi in glasba ter delno igre. Kar se tiče teh, izbira ni tako enostavna, saj je takšne z dolgimi nalagalnimi časi priporočljivo naložiti na SSD. Pri samem delovanju v igrah ni razlike, se pa zna pri HDD-jih proti koncu življenjske dobe pojaviti zatikanje.

Tako bi priporočilo ločil na pet kategorij:

Domači računalnik: Priporočljiva je uporaba manjšega SSD-ja za sistemski disk, ki se lahko v primeru potrebe po večji kapaciteti kombinira s HDD oziroma s prenosnim diskom.

Računalnik v podjetju: Izbira se razlikuje glede na dejavnost, a v običajnih pisarniških računalnikih je zaradi nižje cene priporočljiva uporaba SSD manjše kapacitete, čeprav je izbira odvisna glede od uporabe in sestave. Če večina dela poteka lokalno in ne preko spleta oziroma pisarniških programov, je tudi dodatni HDD disk povsem dobra izbira.

Računalnik za igre: V kolikor računalnik uporabljate pretežno za igre, je priporočena kombinirana uporaba SSD-ja za sistemski disk ter pogosto igrane igre, HDD ali dodatni SSD v primeru zadostnih financ pa je skorajda nujen za večjo količino podatkov, ki znajo priti s tem.

Računalnik za grafično oblikovanje: Za krajši čas obdelave je priporočljiva uporaba malo večjega SSD za delo na trenutnem projektu, HDD pa je priporočljiv za shranjevanje podatkov. Optimalen je še dodaten HDD za varnostno kopiranje.

Strežnik za podatke: Zaradi zanesljivosti je priporočljiva uporaba več HDD-jev v RAID povezavi, saj je tako zagotovljena največja zanesljivost in varnost podatkov.

VAŠ RECOSI

Oglejte si naš nabor akcijskih izdelkov.

Related Posts
  1. 5 znakov, da vaš trdi disk odpoveduje
  2. Kako pravilno očistiti računalniški zaslon
  3. Razlike med prenosnikom in mobilno delovno postajo
Swipe up