Umetna inteligenca rešuje velik ozko grlo v ravnanju z e-odpadki z osupljivo natančnostjo

Tehnologija je postala neločljivo prepletena z vsakim vidikom našega življenja, vendar pa ob tem vsako leto nastane tudi več milijonov ton elektronskih odpadkov.

V podjetju Electrocycling GmbH v Nemčiji, enem največjih centrov za reciklažo e-odpadkov v Evropi, so se zaposlenim pri ravnanju s tovrstnimi materiali in pridobivanju dragocenih surovin pridružili roboti, ki jih poganja umetna inteligenca, poroča Evropska komisija.

Litijeve baterije: požarna grožnja in tehnični izziv

Obrat je opremljen s številnimi stroji za obdelavo več kot 88.000 ton e-odpadkov letno, a kljub temu več kot polovica zaposlenih še vedno ročno pripravlja naprave – jih sortira in odstranjuje baterije.

»Elektronskih naprav je vse več, postajajo manjše, in skoraj vse vsebujejo litijeve baterije – nekatere med njimi so trajno vgrajene, prilotane ali celo prilepljene,« je pojasnil Hannes Fröhlich, direktor podjetja Electrocycling.

Litijeve baterije predstavljajo veliko nevarnost za požare in so ena glavnih ovir v tem sektorju. Če bi želeli roboti opravljati te zamudne naloge, bi jih bilo treba nenehno posodabljati, da bi sledili hitrim spremembam v oblikovanju naprav – kar pa je časovno in finančno zahtevno.

Robotski sistem, ki se uči in prilagaja

V odgovor na ta izziv je mednarodna raziskovalna skupina v okviru projekta ReconCycle, ki ga financira EU, razvila robotski sistem, ki se lahko sam prilagaja raznolikosti e-odpadkov.

Roboti so posebej usposobljeni za odstranjevanje baterij iz detektorjev dima in toplotnih števcev – izdelkov, ki jih pogosto menjamo in zato pogosto končajo med odpadki.

S pomočjo napredne programske opreme, ki temelji na umetni inteligenci, se sistem samodejno prilagaja različnim nalogam. Mehke, človeku podobne roke mu omogočajo izjemno natančno ravnanje z materiali.

Vendar pa je treba poudariti, da so takšni podatkovno zahtevni postopki tudi energetsko potratni in lahko predstavljajo pritisk na vire, kot sta elektrika in voda, ki se uporabljata za napajanje in hlajenje podatkovnih centrov.

E-odpadki: neizkoriščen vir surovin

Elektronski odpadki postajajo vse večja globalna skrb, kot izpostavlja tudi Poročilo o globalnem spremljanju e-odpadkov za leto 2024. V letu 2022 je bilo proizvedenih približno 62 milijonov ton e-odpadkov, do leta 2030 pa naj bi ta številka narasla za 32% – na 90 milijonov ton. Leta 2022 je bilo pravilno zbranih ali recikliranih manj kot 23% teh odpadkov, kar pomeni, da je za 62 milijard dolarjev surovin končalo na odlagališčih in onesnaževalo okolje.

»Ljudje morajo razumeti, da to niso le odpadki, ampak tudi surovine, ki jih moramo reciklirati in ohranjati v obtoku – tako zaradi gospodarske učinkovitosti kot zaradi zmanjševanja emisij CO₂,« je še poudaril Fröhlich.

V podjetju Electrocycling uspejo iz e-odpadkov kot surovine pridobiti približno 80% materiala – med drugim železo, cink, zlato, srebro in paladij, skupno okoli 35 različnih surovin.

Te materiale je mogoče ponovno vključiti v proizvodne procese, kar zmanjšuje potrebo po rudarjenju in ustvarja bolj krožno gospodarstvo, ki pomaga ublažiti okoljske izzive. Poleg tega pa vključevanje prilagodljivih robotov izboljšuje tudi pogoje dela za zaposlene, saj se lahko posvetijo pomembnejšim in manj rutinskim nalogam.

Zaključek

Z vključevanjem umetne inteligence in naprednih robotskih sistemov postaja reciklaža e-odpadkov učinkovitejša, varnejša in bolj usmerjena v krožno gospodarstvo. Primer podjetja Electrocycling kaže, kako je mogoče z inovacijami bistveno povečati izkoristek dragocenih surovin in hkrati izboljšati delovne pogoje.

V času, ko količine e-odpadkov naraščajo hitreje kot kadar koli prej, je ključnega pomena, da jih ne obravnavamo le kot breme, temveč kot vrednostni vir, ki ga je treba ohraniti v obtoku.

Takšni tehnološki preboji so pomemben korak v smeri trajnostne prihodnosti – prihodnosti, kjer bo vsak kos elektronike obravnavan ne kot konec, temveč kot začetek novega življenjskega kroga.

VAŠ RECOSI