Računalništvo v oblaku in njegov vpliv na okolje

Računalništvo v oblaku je v zadnjem desetletju povsem spremenilo način, kako podjetja in posamezniki dostopajo do podatkov, aplikacij in infrastrukture. Namesto vzdrževanja lastnih strežnikov in podatkovnih centov lahko zdaj najemajo storitve na daljavo pri ponudnikih oblačnih storitev. Ta tehnološka revolucija pa ima tudi pomembne okoljske učinke kot tudi nekatere izzive.

Pozitivni vplivi računalništva v oblaku na okolje

Višja energetska učinkovitost
Veliki ponudniki oblačnih storitev, kot so Google Cloud, Microsoft Azure in Amazon Web Services, upravljajo ogromne podatkovne centre, ki so optimizirani za energetsko učinkovitost. To pomeni manjšo porabo energije na enoto obdelave podatkov v primerjavi z manjšimi, lokalnimi strežniki.

Manjša potreba po lastni strojni opremi
Ker podjetja uporabljajo skupno infrastrukturo v oblaku, ni potrebe po nenehnem nakupovanju in nadgrajevanju lastne opreme. To zmanjšuje povpraševanje po novi strojni opremi in posledično tudi količino elektronskih odpadkov.

Uporaba obnovljivih virov energije
Vodilni ponudniki oblačnih storitev se vedno bolj zavezujejo k uporabi 100% obnovljivih virov energije za pogon podatkovnih centrov. Google je že nekaj let ogljično nevtralen, Microsoft pa se je zavezal, da bo do leta 2030 ogljično negativen.

Optimizacija virov in dinamično prilagajanje
Oblak omogoča dinamično dodeljevanje virov glede na trenutno potrebo, kar preprečuje nepotrebno porabo energije, ko sistem ni v polni uporabi. To povečuje skupno učinkovitost porabe virov.

Okoljski izzivi računalništva v oblaku

Visoka koncentracija porabe energije
Kljub učinkovitosti podatkovni centri porabijo ogromno električne energije. Po nekaterih ocenah naj bi do leta 2030 predstavljali več kot 10 % svetovne porabe elektrike, če se ne uvedejo dodatne optimizacije.

Toplotna obremenitev in potreba po hlajenju
Eden največjih izzivov so sistemi hlajenja, ki porabijo velik del energije v podatkovnih centrih. Inovacije, kot so hlajenje z uporabo zunanjega zraka ali tekočega dušika, pomagajo, vendar še niso standardizirane povsod.

Omejena preglednost za uporabnike
Podjetja in posamezniki, ki uporabljajo oblačne storitve, pogosto nimajo dostopa do informacij o tem, koliko energije njihova uporaba dejansko porabi in iz kakšnih virov prihaja.

Kako lahko podjetja uporabljajo oblak bolj trajnostno?

• Izbira ponudnikov z okoljsko zavezanostjo. Izberite storitve, ki javno objavljajo okoljske cilje in uporabljajo obnovljive vire energije.
• Optimizacija aplikacij za oblak. Razvijte programsko opremo, ki je energetsko učinkovita in potrebuje manj virov.
• Uvajanje avtomatskega ugašanja virov. Uporabljajte funkcije, ki samodejno izklopijo neuporabljene vire v oblaku.
• Povezovanje s trajnostnimi strategijami podjetja. Integrirajte uporabo oblaka v širše cilje trajnostnega razvoja.

Zaključek

Računalništvo v oblaku predstavlja pomemben korak k bolj trajnostni uporabi informacijskih tehnologij. S svojo prilagodljivostjo, energetsko učinkovitostjo in možnostjo uporabe obnovljivih virov energije ima potencial, da zmanjša globalni okoljski odtis IT-industrije. Vendar pa morajo tako ponudniki kot uporabniki storitev aktivno prispevati k uresničevanju tega potenciala s premišljeno uporabo in izbiro trajnostnih rešitev.

VAŠ RECOSI