Narava je posel: zakaj potrošniki pričakujejo, da bodo blagovne znamke del rešitve

Vse več raziskav potrjuje tisto, kar se je že dolgo šepetalo med vrsticami – potrošniki ne kupujejo več samo izdelkov. Kupujejo vrednote, zgodbe in... prihodnost. In prihodnost, iskreno povedano, je že nekaj časa v rdečih številkah.

Če narava propade, tudi posel nima prihodnosti

Zadnja globalna raziskava Economist Intelligence Unit, ki jo je naročil WWF, razkriva nekaj osupljivega: globalno zanimanje za trajnostno usmerjene izdelke se je v zadnjih petih letih povečalo za kar 71%. In to ni trend samo zahodnega sveta. V Ekvadorju se je zanimanje povečalo za 120%, v Indoneziji za 24%. To ni več modna muha, to je globalni preobrat v razmišljanju.

In ne, ne gre le za nakup eko zobne ščetke. Gre za temeljno vprašanje odnosa do sveta okoli nas. To pa ve vedno več ljudi.

Potrošnik zdaj narekuje pogoje

Kaj se je spremenilo? Spomnimo se: še pred desetletjem je bila standardna mantra velikih proizvajalcev »Potrošnika zanima samo cena«. 

A danes se karta obrača. Podnebne spremembe, pandemije, poplave, suše. Vse to ni več nekaj, kar se dogaja »tam nekje«. Narava nam je prišla pred vrata, pogosto kar skozi okno. In to čutijo tudi ljudje v državah v razvoju, ki so pogosto prva linija udarca.

Je čas, da podjetja postanejo ekološka?

Zgodba se premika tudi na makro ravni. Svetovno gospodarsko središče (WEF) ocenjuje, da narava prispeva kar 44 bilijonov dolarjev k svetovnemu BDP, kar je več kot polovica skupne vrednosti.

Še več: prehod v gospodarstvo, ki ne uničuje narave, ampak jo ščiti, bi lahko ustvaril 395 milijonov novih delovnih mest do leta 2030.

In kaj pravijo potrošniki?

• 66% vseh vprašanih upošteva trajnost pri nakupu
• Med milenijci je ta številka še višja. Kar 75% jih upošteva trajnost
• Na Kitajskem 41% potrošnikov aktivno išče okolju prijazne izdelke
• V Braziliji kar 96 % ljudi meni, da je izguba narave resen problem

To niso več številke, ki bi jih podjetja lahko ignorirala. In tudi podjetja to vedo. V Veliki Britaniji je trg etično in trajnostno pridobljenih izdelkov leta 2019 dosegel vrednost 41 milijard funtov, kar je štirikrat več kot pred 20 leti.

V Indiji se je prodaja organskih izdelkov od leta 2018 povečala za 13%. In če dodamo še vpliv družbenih omrežij, kjer generacija Z ne oprošča okoljskih grehov... no, marsikateri direktor že razmišlja, kako prebarvati poslovno strategijo na zeleno.

Vsi se (počasi) prebujajo

V tekstilni industriji več kot polovica vodilnih pravi, da jih k trajnosti žene prav potrošnik. In to ni le PR govorica. Številna podjetja zdaj dejansko prehajajo na trajnostne dobavne verige in naravi prijaznejše materiale.

Podobno velja za prehrambeno, kozmetično in farmacevtsko industrijo. Mednarodna zveza za etično biotrgovino (Union for Ethical BioTrade) je v obdobju 2016–2020 zabeležila kar 45% rast članstva.

To pomeni nekaj preprostega: potrošnik ima moč. In zdaj jo tudi uporablja.

Kaj lahko podjetja dejansko storijo?

Prvi korak? Priznati, da je narava poslovni partner, ne ovira. Tukaj je nekaj konkretnih ukrepov:

• Postaviti znanstveno utemeljene cilje za zmanjšanje emisij in varovanje naravnih virov
• Zagotoviti sledljivost dobavnih verig, z orodji, kot je Accountability Framework.
• Zavzeti javno stališče in podpreti globalni dogovor za naravo (nekakšen pariški sporazum za naravo) do leta 2030
• In predvsem se ne pretvarjati, da trajnost ni tudi poslovna priložnost. Ker je. In to velika.

Zaključek

Prebujanje se je začelo in vprašanje je, kdo se mu bo pridružil Narava ne čaka. Potrošniki tudi ne. In tisti, ki bodo še naprej govorili, da je trajnost predraga, bodo najbrž ugotovili, da so (ne)namerno postali predragi za potrošnika.

In potem? Potem bo prepozno.

VAŠ RECOSI